Recesija je stanje, v katerem se znajde država, ko državljani začnejo stiskati denar pri sebi in ne trošijo več, zato se razmerje med ponudbo in povpraševanjem poruši. Z drugo besedo recesiji rečemo tudi gospodarska in finančna kriza. Gospodarstvo se skorajda ustavi in država zaide v gospodarsko krizo. Da je recesija državljani občutimo tako, da se dvigajo cene, ponudbe je preveč, polagoma izdelki izginjajo s polic, saj podjetja zaprejo vrata. Več o recesiji lahko preberete tudi na tej povezavi https://www.nadlani.si/novice/gospodarstvo/recesija/.
Veliko gospodarstvenikov in politikov se sprašuje, kako ustaviti recesijo. Vendar se je do sedaj izkazalo, da je recesija zelo trd oreh, tako za gospodarstvenike, kot za politiko. Kjer koli se je pojavila, povsod je ta gospodarska kriza povzročila, da so ljudje začeli zategovati pas, pa ne samo državljani, tudi podjetja in druge ustanove. Tu ne moremo govoriti o varčevanju, gre za zaustavitev gospodarskega krogotoka, ki ohromi gospodarstvo na daljši rok.
Ali nas je kaj recesija izučila iz zgodovine? Glede na to v kakšnem času smo sedaj, ko se je dejansko razširila skoraj po vsem svetu, bi lahko trdili, da se človeštvo iz preteklih recesij ni nič naučilo in da bo moralo lekcijo še temeljito predelati. Kdo je pravzaprav tisti, ki bi jo moral ustaviti in kako je dejansko nastala? Ekonomisti si niso na jasnem s tem in večina vodilnih finančnikov v državah sveta trdijo, da je vse v redu. Denar se tiska, umetno se napihuje balon, umetno se vzdržuje gospodarstvo, koliko časa še? Da je recesija zajela celoten planet vidi veliko ljudi in sposobnih podjetnikov ter vlagateljev, večina odgovornih ekonomistov pa ne. Tudi večina običajnih državljanov je še vedno tiho, kot bi ne bili še zavedni recesije in njenih dolgoročnih posledic. Koliko časa bodo ljudje in vodilni ekonomisti tiščali glavo v pesek je res vprašanje časa, let, dni in minut. Rešitev pa še ni.
